(Najprej; januar je bil naporen, okay. Odiseja se sicer da prebrati v 5 dneh ali še prej, ampak če je januar naporen … pol imaš ful izgovorov, da zamujaš.)

Saj bi lahko o tem antičnem junaškem epu napisala kaj klasičnega. O sestavi vseh 24. spevov verzov (heksameter, ki ga zaznamuje šest daktilskih stopic),  o antični pripovedni tehniki (pripovedovati se začne in medias res najprej o Telemahu, potem pa Odisej sam podaja svojo zgodbo), o temah, ki jih ta ep naslavlja (vračanje domov, (po)potovanje, gostoljubje, osebne preizkušnje, preroških znamenj itn.). In kaj nam vse to lahko pove o nas samih. Sem prepričana, da bi se lahko kakšna kvalitetna primerjava napisala med Odisejevim potovanjem domov in našim endless scrollanjem po družbenih omrežjih.

Ampak. Ampak.

Tole je moj projekt in naslov tega pisanja je “moje mnenje”. In se že vnaprej opravičujem vsem komparativistom_kam, literarnim teoretičarjem_kam in predvsem moji srednješolski profesorici slovenščine, mentorici za diplomo in nesojeni mentorici za doktorat (obe sta literarni teoretičarki), ampak … Odiseja IS THE SHIT in najboljš’ od vsega je, kaj folk v Odiseji je, pije, vidi in govori.

Najbrž se mi pozna, da že 100 let nisem prebrala ničesar v slovenščini, kaj šele v verzih, ampak … yoooo, Odiseja se bere odlično, hitro in zabavno. Ko sem brala to v srednji šoli ni bilo nikakršnega LOTRa, GOTa, ali kakšne druge fantastične stvari in mi je bilo branje tega blodenja od Odiseja en sam velik “wtf se dogaja?” Zdaj pa smo vsi že tako zverzirani v fantazijskih topih, da je Odiseja mala malica. Kiklopi, nimfe in bogovi? Bitch please, mi mamo dire wolfe, zmaje in karkoli je že tista stvar v Favnovnem labirintu.

Jezik. Mmmmm, dajte mi še več verzov in prevodov iz 60ih. Poglejte kako “žmohtno” je tole vse skupaj:

“V nji Sklila doma, nakaza strašno lajajoča.
Res da bevk ji zveni kot ščeket mladiča peseta,
sama pa vendar je grozna pošast. Nerad bi jo srečal,
bodi, kdor koli že bil, še bog bi zgubil veselje.
Dvanajst nog jo drži, a vse grdo nakažene,
šest velikanskih vratov, na slednjem strahotna je glava,
s trojnimi vrstami zob naperjeno žrelo vsaktere,
silo gostih in močnih, obdaja jih črna poguba.”

Izredno zabavalo me je tudi, da je 20% epa samo opis tega, kako Zarja vstane (Kadar pa Zarja prikaže svitu se z rožnimi prsti), kaj se zgodi, ko si umijejo roke (Dekla prinese vode, za umivanje, v zlati posodi, varno ulivaje prek rok, jo streže v srebrno kotlico), koliko vsega so jedli in pili (snedli neizmerno mesa in vina popili na škafe), kako so odgovorili ljudem (To je dejala. A jaz ji v odgovor odvrnem takole ali pa  Z glavo obrnem se k drugu in rečem krilate besede) in kako je potrebno vedno vse iskreno in po pravici povedati  (Tudi povej mi resnico, da vedel prav in natanko; ali pa Prosim, povej mi tedaj, po resnici in brez okolišev). Pametnejši človek od mene bi še posebej glede zadnjega o resnici potegnil kakšno zanimivo primerjavo ali analizo … vse, kar si jaz mislim je, da je imel Homer urednika, ki mu je težil, da mora zadeti kvoto 10.000 besed ali kaj podobnega.

Če sem knjigo brala v družbi, si nisem mogla pomagati in se morala na glas prebrati, kaj vse so ti ljudje popili, pojedli in žrtvovali. Kako niso vsi že pred začetkom Iliade umrli zaradi kardiovaskularnih bolezni, is beyond me.

“Dvanajst ovac Alkinos da zaklati za goste
osem praset belozobih in dva drsonoga voliča:
brž jih iz kože deni in pripravijo všečno gostijo.”

Ljudje… a ste slišali za paradižnik? Solato? Bom radodarna in štela krompir za zelenjavo, karkoli?

Na drugi strani pa so vsi izredno WOKE, povezani s svojimi čustvi in se jih prav nič ne branijo izkazovati:

“Silna se želja zbudi po joku v srcih obema.
Plakata z glasom tožečim, mileje in huje ko ptiči,
orli in seri krempljati, ki vzeli so v gori jim kmetje
mlado zalego iz gnezd, še preden se prav je zgodnjala:
oče in sin žalobno tako pretakata solze.”

Kar hočem s temle pisanjem povedati je, da je Odisej odlično branje in da če ste jo nazadnje prebrali v srednji šoli, si jo morate iti nujno takoj izposoditi.

10/10 trpin božanski Odisej

Naslednja knjiga: Sofoklej: Kralj Ojdip.

Pričakujem podobno zabavno izkušnjo, sam … z več … incesta?