Od 11. – 22. novembra je v Ljubljani že 26. po vrsti potekal Mednarodni Ljubljanski filmski festival, na kratko LIFFe. In kjer so filmi, tam je tudi FilmFlow. Ana in Bojana sta že tretje leto zapored sodelovali pri urednikovanju in soustvarjanju LIFFe bloga, skupaj z Majo P, Maticem Majcnom, Tjašo Križnar aka Pirate Piško in Kinom Šiško pa sta pomagali organizirati in izvesti mednarodni tekmovalni program glasbenih videospotov Podoba-Glasba na LIFFu. Bojana je bila letos poleg tega tudi članica žirije za najboljši kratki film festivala LIFFe.

LIFFe blog

Liffov blog je bil letos del MMC-jevega LIFFe portala. Prispevki, ki so nastali v okviru LIFFe bloga:

• Ecce Hommo! (Anja Banko)
• Življenje v barvah (Ana Šturm)
• Razloži si sam (Sanja Struna)
• Mladost (Maša Katarina Brecelj)
• Tista scena s krilom (Robert Kuret)
• Igrajmo se vojno (Bojana Bregar)
• To ni blog, to ni film, to ni Iran (Petra Meterc)

Podoba-Glasba na LIFFu

Med Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom je letos drugič potekal tekmovalni program za najboljši mednarodni videospot leta. Na projekciji, ki se je 17. novembra odvila v Kinu Šiška in preko spletnega glasovanja, je lahko občinstvo izmed 12 kandidatov izbralo najboljši glasbeni video preteklih 12 mesecev.

Posebno projekcijo v Kinu Šiška sta s komentarji pospremili Ana in Bojana. Takole ju je med dogodkom narisal Peter Bizjak.

Zmagovalec letošnje Podobe-Glasbe na Liffu je postal videospot Don’t španske zasedbe Chulius & The Filarmónicos, ki ga je režiral Fermín Cimadevilla. Videospot Don’t je na ljubljanskem prestolu nasledil Iron Sky Paola Nutinija, ki je nagrado osvojil lani.

Don’t / Chulius & The Filarmónicos from nomeno on Vimeo.

LIFFe žirija za najboljši kratki film

Na LIFFu se pod imenom Evropa na kratko vsako leto odvrti tekmovalni program kratkega filma. V mednarodni žiriji za najboljši kratki film festivala je najboljše kratke filme izbirala tudi Bojana.

Nagrada za najboljši kratki film na festivalu LIFFe je letos odšla v roke Juretu Pavlović za film Piknik. Žirija je v obrazložitvi zapisala:

V portretu družbe, ki še ni poravnala računov s preteklostjo, v kateri primanjkuje sočutja in človečnosti, avtor z navidez preprosto zgodbo o očetu in sinu izriše podobo upanja na boljši jutri. V le trinajstih minutah z minimalističnim pristopom in precizno režijsko vizijo ustvari izjemno lep in čustven film, ki ga dodatno požlahtni odlična igra protagonistov, še posebno najmlajšega od njih.

Lepo vabljeni tudi k poslušanju našega podkasta Mustangi in volkovi na 26. LIFFu.